Morda se nam kdaj zdi, da je nekaj zelo enostavno in ko smo pred tem, da se to zgodi, dobi ta enostavnost zapleteno podobo in nam nikakor ne gre. Recimo, popolnoma banalen primer, ko moramo napisati odpoved? Na prvi pogled se nam zdi zelo enostavno, če pa bomo malo raziskali, pa bomo ugotovili, da moramo za to navesti kar nekaj dokumentacije ali podatkov in se potem vprašamo nekaj, kar se nam je še nedolgo nazaj zdelo zelo neumno: «kako napisati odpoved«?

Res je, ko smo pred dejstvom, ki je običajno tudi velika sprememba in gre za pomembne dogodke tako za zaposlenega, kakor tudi za delodajalca, moramo skrbno izbrati tudi besede, s katerimi bomo napisali odpoved. Odpoved lahko poda delodajalec ali delavec in tako je pred njima pravzaprav enaka naloga. Napisati odpoved.

Pri pisanju odpovedi, je najprej potrebno določiti, za kakšno odpoved se gre (redno, iz poslovnih razlogov, sporazumno, itd.). Gre za listino, ki je praviloma pomembna in bo močno spremenila določena življenja, zato je nujno, da je uradna. Pisana mora biti na razumljiv način, vsebovati mora glavo (podatki o naslovniku, pošiljatelju, datum in kraj), jedro, ki vključuje zadevo v kateri napišemo za kakšno vrsto odpovedi se gre in kasneje samo vsebino. Pomembne je tudi zaključek, sa je lastnoročen podpis nujen.

Torej, kako napisati odpoved ni več vprašanje. Pomembno je samo, da z delodajalcem še najdemo skupno besedo, sporazum. Tudi če ne, pomembno je, da ustrezno podamo odpoved. V kolikor smo delodajalec, je potrebno delavca z odpovedjo seznaniti in upoštevati vse zakonske predpise o prekinitvi pogodbe. Vsekakor pa tudi dogovori iz pogodbe o zaposlitvi.

Napisati odpoved mora niti ni tako težko, kot pa zbrati pogum zanjo. Sicer odvisno tudi od osebnosti vsakega posameznika, pa vendar gre velikokrat za težke spremembe. Tudi delodajalcem običajno ni enostavno, sploh, če se odpoved ne zgodi po krivdnem dejanju delavca.